Kaj je domena?

Domena je ime, ki se uporablja za identifikacijo in lociranje spletnih virov na internetu. To vključuje spletne strani, e-poštne strežnike in druge vrste internetnih storitev. Domena je del spletnega naslova (URL) in predstavlja unikaten zapis, prek katerega v spletnem brskalniku dostopamo do posamezne spletne strani.

Domeno si lahko predstavljamo kot domač poštni naslov – če ga ne bi imeli, ne bi mogli prejemati pošte. Če pa nimamo registrirane svoje domene, uporabniki interneta ne morejo najti naše spletne strani. Domeno torej uporabljamo zato, da ljudje lahko dostopajo do spletnih virov, saj je enostavnejše uporabljati ime domene, kot si zapomniti IP naslov vsakega strežnika na internetu.

Kazalo

• Struktura domene
  • Domenska končnica
  • Ime domene
  • Poddomena
• DNS – Domain Name System
  • DNS zapisi
  • DNS strežniki

Struktura domene

Domena je sestavljena iz dveh delov: imena domene in domenske končnice. Na primer, v domeni “neoserv.si” je “neoserv” ime domene, “.si” pa domenska končnica.

Vsaka domena je unikatna, zato registracija dveh identičnih domen ni možna. Pred registracijo nove domene je potrebno preveriti, ali je želena domena še vedno na voljo in torej trenutno ne pripada drugemu posamezniku (fizična oseba) ali podjetju (pravna oseba).

Razpoložljivost domene lahko preverite v preverjalniku domen na naši spletni strani ali na www.preveri.si.

Domenska končnica (vrhnja domena)

Obstajajo različne domenske končnice, kot so .si, .com, .net, .eu, .org, .gov, .edu, .shop in številne druge, ki določajo državo oz. teritorij, vrsto organizacije ali dejavnost. Z vrhnjimi domenami upravljajo vrhovni registrarji, npr. ameriški Verisign Inc. za domeno .com in slovenski Register.si za domeno .si. Celoten sistem domen deluje pod okriljem organizacije ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers).

Obstajajo različne vrste domenskih končnic:

• Nacionalne: .si, .eu, .hr, .de, .it, .uk, .fr, .es …
• Splošne: .com, .net, .gov, .biz, .edu, .info …
• Tematske: .shop, .blog, .news, .agency, .fun, .eco …

Izbira domenske končnice je pomembna iz več razlogov:

• Identifikacija vrste vsebine: Končnica domene kaže na vrsto vsebine oz. spletne strani, ki jo obiskovalec lahko pričakuje (.gov denimo pripada vladnim službam, .edu pa izobraževalnim institucijam).
• Geografska usmerjenost: Nacionalne domenske končnice pripadajo posameznim državam ali regijam, s čimer pomagajo privabiti obiskovalce s tega območja (.si je nacionalna domena Slovenije, zato pri obiskovalcih iz Slovenije uživa visoko stopnjo zaupanja).
• Prisotnost na trgu: Pri izbiri domenske končnice je treba razmisliti o konkurenci in prepoznavnosti na trgu. V nekaterih primerih lahko izbira bolj priljubljene domenske končnice, kot je .com, prispeva k večji prepoznavnosti in zaupanju med obiskovalci.

Pri NEOSERV vam ponujamo registracijo več kot 1.000 domen po najnižjih cenah v Sloveniji.

Ime domene

Domensko ime običajno lahko sestoji iz 2 do 63 znakov, kar je odvisno od vrhnjega registrarja, ki določa pravila za posamezno domensko končnico. Če je želeno ime domene (v kombinaciji z določeno domensko končnico) trenuntno že registrirano, nam preostanejo tri možnosti:

• domislimo se drugega imena domena, ki je še na voljo za registracijo,
• želeno domesko ime registriramo v kombinaciji z drugo domensko končnico,
• kontaktiramo aktualnega nosilca domene in se pozanimamo o možnosti odkupa.

Pri izbiri imena domene se moramo zavedati, da gre za naše “ime na spletu“, ki ga bomo najverjetneje uporabljali še dolgo. Zato si je smiselno vzeti čas in v miru razmisliti o različnih imenih.

Bistvene smernice za izbiro dobrega imena domene so:

• Enostavnost in zapomnljivost: Ime domene naj bo kratko, enostavno izgovorljivo in lahko zapomnljivo.
• Relevantnost: Odraža naj vsebino ali namen spletne strani. V primeru domene za podjetje je smiselno registrirati domeno, katere ime je enako imenu podjetja.
• Izogibanje zapletenim črkovnim kombinacijam: Izogniti se velja uporabi zapletenih črkovnih kombinacij, ki bi lahko zmedle obiskovalce ali vodile do napak pri vpisovanju domene.
• Izogibanje vezajem in številkam: V večini primerov uporaba vezajev ni priporočljiva (ne vedno!), saj lahko povzročijo zmedo. Podobno velja tudi za številke, ki se jim je smiselno izogniti.

Pri izbiri imena domene je ključno razmisliti o tem, kako se bo ime slišalo, kako bo videti napisano in kako se bo obiskovalcem vtisnilo v spomin. To je pomemben del gradnje prepoznavnosti blagovne znamke na spletu, zato si le vzemite čas in se domislite imena, ki bo navdušilo.

Poddomena

Poddomena je del domenske strukture, ki se nahaja pred imenom domene. Od njega je ločena s piko in lahko vsebuje poljuben niz besed ali številk. Domena ima lahko kreiranih več poddomen, ki se uporabljajo za ustvarjanje hierarhije in lažje organizacije vsebin na spletni strani.

Poddomene so primerne za uporabo v različne namene:

• Sekcije spletne strani: Ustvarimo lahko poljubne sekcije spletne strani, npr. “blog.domena.com” za blog, “trgovina.domena.com” za trgovino in “podpora.domena.com” za podporni center.
• Lokalizacija: Poddomene lahko uporabimo za različne jezikovne različice spletne strani, na primer “si.domena.com” za slovensko, “hr.domena.com” za hrvaško in “de.domena.com” za nemško.
• Razvoj: Poddomene pogosto uporabljajo razvijalci in drugi spletni mojstri za namene razvoja in testiranja, npr. “dev.domena.com” ali “test.domena.com”.
• Oddelki ali storitve: Če podjetje ponuja več storitev, lahko vsako predstavi na svoji poddomeni, npr. “prevajanje.domena.com” in “lektoriranje.domena.com”.

Vsaka poddomena ima lahko svojo ločeno vsebino, vendar pripada isti glavni domeni. To pomeni, da poddomen ni potrebno dodatno registrirati, njihova uporaba je torej brezplačna.

DNS – Domain Name System

DNS je sistem domenskih imen (ang. Domain Name System), ki skrbi za pretvarjanje človeku berljivih domen v njim pripadajoče IP naslove. To omogoča lažje dostopanje do spletnih storitev, saj si uporabniki mnogo lažje zapomnijo imena domen kot IP številke.

DNS zapisi

DNS deluje na podlagi zapisov, ki so shranjeni v distribuiranih računalniških strežnikih po vsem svetu. DNS zapisi vključujejo informacije o tem, kateri IP naslov je povezan z določeno domeno in katere storitve ali poddomene so povezane s to domeno.

Osnovni tipi DNS zapisov so:

• A (Address): Določa povezavo med domenskim imenom in njegovim IPv4 naslovom.
• AAAA (IPv6 Address): Določa povezavo med domenskim imenom in njegovim IPv6 naslovom.
• CNAME (Canonical Name): Uporablja se za ustvarjanje povezav med različnimi domenami.
• MX (Mail Exchange): Določa, kateri strežniki so odgovorni za prejemanje e-pošte za določeno domeno.
• NS (Name Server): Določa avtoritativne strežnike za določeno domeno. To so strežniki z dovoljenjem za posodabljanje zapisov za to domeno.
• PTR (Pointer): Uporablja se za vzpostavitev povezave med IP naslovom in domenskim imenom, kar je pomembno v postopku reverznega iskanja domenskih imen.

DNS zapisi omogočajo, da se spletne storitve usmerjajo in prepoznajo na osnovi človeku berljivih imen, kar uporabnikom olajša navigacijo po internetu. DNS je ključen za delovanje interneta, saj zagotavlja prevod med imeni domen in njihovimi dejanskimi lokacijami (IP naslovi).

DNS strežniki

Glavna naloga DNS strežnikov je odgovarjati na DNS poizvedbe, ki jih pošljejo računalniki, ko želijo pretvoriti človeku berljivo ime domene v pripadajoči IP naslov. S tem DNS strežniki igrajo ključno vlogo v delovanju interneta, saj omogočajo enostavno dostopanje do spletnih strani, elektronske pošte in drugih internetnih storitev.

Obstajajo različne vrste DNS strežnikov:

• Avtoritativni DNS strežniki: Vsebujejo podatke o konkretni domeni. Ko prejmejo DNS poizvedbo za določeno domeno, odgovarjajo z informacijami o tej domeni, kot so IP naslov ali drugi DNS zapisi.
• Rekurzivni DNS strežniki: Prejmejo DNS poizvedbo od naprave uporabnika in, če informacije nimajo shranjene v lokalnem predpomnilniku, poiščejo odgovor v hierarhično razporejenih avtoritativnih strežnikih.
• Korenski DNS strežniki: Predstavljajo najvišji nivo DNS hierarhije in skrbijo za usmerjanje DNS poizvedb na pravilne avtoritativne strežnike, ki so odgovorni za določeno domeno.
• Predpomnilniški DNS strežniki: Mnogi rekurzivni DNS strežniki in celo naprave uporabnikov v predpomnilniku ohranjajo informacije o nedavnih DNS poizvedbah, kar pripomore k hitrejšim odgovorom na pogoste poizvedbe, saj ni treba vedno znova iskati informacij na višjih ravneh DNS hierarhije.

Da domeno usmerimo na določen strežnik, kjer imamo npr. zakupljeno spletno gostovanje, ji moramo vpisati DNS strežnike. Običajno se vpiše primarni in sekundarni DNS strežnik (primer: sh1.neoserv.si / sh2.neoserv.si). Po vpisu je potrebno še počakati še nekaj ur (običajno od 2 do 24), da se vrhnji DNS strežniki osvežijo po vsem svetu.

Pri NEOSERV lahko DNS strežnike svojim domenam vpisujete sami, in sicer v naročniškem centru Moj NEOSERV. Prav tako je možen vpis DNS zapisov, s čimer vam je omogočeno tudi brezplačno DNS gostovanje.